V letu 2020 sem opazila, da se je strah pred COVID-19 odrazil tudi v vsebini našega dela: veliko ljudi je poiskalo pravno pomoč z namenom ureditve premoženjskih razmerij, ki bi se spremenila v primeru smrti posameznika kot najhujše posledice virusa COVID-19. Sestavila sem oporoke, pred tem pa stranke opozorila na vse posledice in pasti, ki jih prinese oporoka za zakonite in oporočne dediče, pojasnila razlike med različnimi vrstami oporok (lastnoročno, pisno pred pričami, ustno pred pričami, oporoko v notarskem zapisu…). V poštev pa so prišle tudi pogodbe o preužitku, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, darilne
pogodbe za primer smrti, za katere izpeljavo smo potrebovali tudi notarske storitve (pogodbe morajo biti v obliki notarskega zapisa, poleg tega vpis sprememb, ki jih prinese takšna pogodba, v zemljiško knjigo, izvede notar), darilne in kupoprodajne pogodbe. Odločitev stranke za posamezno vrsto pogodbe je bila vedno odvisna od cilja, ki ga je stranka s pogodbo ali oporoko želela doseči (včasih je bil to izločitev posameznega zakonitega dediča iz dedovanja, drugič dedovanje ljubice, pri čemer žena za razmerje ne sme izvedeti…) in pa davčnih posledic posamezne takšne pogodbe. Pri razreševanju teh prašanj je seveda med svojci in tretjimi osebami ( včasih so bili to izvrševalci oporoke, včasih priče, tudi ljubimci in ljubice so se pojavili s svojimi stališči in pričakovanji) večkrat prišlo do sporov, čustveni naboj je bil zelo močan, zato je sestavljanje takšnih pogodb ali oporok dolgotrajen postopek, pri katerem moramo odvetniki biti posebej potrpežljivi in uporabiti tudi znanje psihologije. Po zaključenem postopku in sklenjenih pogodbah in zapisanih oporokah so bile stranke zadovoljne in povedale so, da jih je manj strah okužbe z virusom COVID-19, kar je zame pomenilo, da sem uspešno izpolnila svojo nalogo.
Drugi del prispevka Korona virus in pravo si lahko preberete tukaj!