Zloraba postopka za odvzem poslovne sposobnosti

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se lahko začne na predlog CSD, javnega tožilca, zakonca, zunajzakonskega partnerja, sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena ter po uradni dolžnosti, kadar sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.

Naša stranka je pred 20 leti ustanovila gospodarsko družbo, ki v imenu firme nosi ime naše stranke in je v Sloveniji dobro poznana in uveljavljena gospodarska družba.

Zoper našo stranko je bivša žena sprožila postopek za odvzem poslovne sposobnosti pred sodiščem (čeprav po dikciji zakona ni bila upravičeni predlagatelj postopka). Sodišče njenega predloga ni takoj zavrglo, temveč je najprej pri vseh nepremičninah v lasti naše stranke vknjižilo zaznambo osebnega stanja, na podlagi česar so se lahko vse tretje osebe seznanile z dejstvom, da je proti naši stranki sprožen postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče je nato naši stranki vročilo predlog za odvzem poslovne sposobnosti, na katerega smo nemudoma reagirali, sodišču smo posredovali izvedensko mnenje in mnenje lečečega zdravnika iz katerih je izhajalo, da  pri naši stranki niso podane duševne motnje, ki bi vplivale na njeno sposobnost funkcioniranja in poslovanja… Vseeno je trajalo več mesecev preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo in odločilo, da se postopek za odvzem poslovne sposobnosti proti naši stranki ne uvede, ker je v dobrem psihičem stanju.

Čeprav bivša žena naše stranke s svojo namero ni uspela, je bilo hudo poseženo v čast in dobro ime naše stranke, saj so se govorice o nerazsodnosti naše stranke razširile med zaposlenimi v družbi naše stranke, njegovimi poslovnimi partnerji, dobavitelji in prijatelji. Vsa okolica naše stranke je bila prepričana, da je naša stranka nora in nesposobna voditi svojo družbo. Nekateri zaposleni od naše stranke sploh niso več želeli sprejemati navodil za delo. 

Opisani primer ponazarja, da se ljudje velikokrat poslužujejo prava iz maščevanja in z namenom škodovati drugemu, namesto z namenom zaščite svojih pravic in koristi. Žal je v praksi tako, da sodišča takih primerov ne zaznajo pravočasno in ne preprečijo morebitnih zlorab institutov, posledično pa strankam lahko nastane velika škoda… 

Tjaša Košir, odv. pripravnica